Pravniki ob odločanju ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu: "Čista rešitev ni mogoča"

Čeprav ustavno sodišče (US) med 15. julijem in 10. septembrom praviloma nima sej, je tokrat naredilo izjemo. Tako bodo ustavni sodniki danes obravnavali zahtevo konfederacije sindikatov javnega sektorja in drugih za oceno ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Kako bo v nedvomno zahtevnem primeru odločilo ustavno sodišče, seveda ni jasno, po nekaterih navedbah pa bi utegnilo odločitev sprejeti že danes.

Zagovorniki interventnega zakona poudarjajo, da US referenduma ne sme dopustiti, saj da zakon vsebuje vrsto členov o davkih in drugih obveznih dajatvah, po 90. členu ustave pa referenduma "o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah" ni dopustno razpisati.

Na drugi strani sindikati pričakujejo, da bo ustavno sodišče referendum o interventnem zakonu dovolilo. "Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," poudarjajo. Izpostavljajo tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS), ki je na spornost uporabe omnibus tehnike z vidika referendumskega odločanja opozorila že ob sprejemanju interventnega zakona, a se poslanci SDS, NSi, Demokratov in Resnice, ki so zakon izglasovali, na to niso ozirali.

"Odločali bodo, kaj je manjše zlo"

Naši sogovorniki iz vrst pravnih strokovnjakov navajajo različne možne odločitve ustavnega sodišča, enotni pa so, da "čista rešitev" ni mogoča. "Ustavni sodniki se bodo morali odločiti, kaj je manjše zlo," je mogoče slišati.

Če bo US referendum o interventnem zakonu dopustilo, bo namreč ta dopusten tudi v delu, ki je po ustavi izvzet iz referendumskega odločanja. Če bo odločilo, da zaradi določb o davkih neposredno odločanje volilcev ni mogoče, pa bo (sistemsko neprimeren) omnibus zakon pretehtal nad pomembno pravico do referenduma. S tem pa bi se po vsej verjetnosti še okrepila prizadevanja vsakokratne politične večine, da v omnibus in tudi v druge zakone vnese kakšno davčno določbo.

Tretja možnost, ki jo omenjajo pravni strokovnjaki, je, da bi ustavno sodišče nekoliko razširilo razlago svojih pristojnosti in interventni zakon – čeprav sicer ta še ne velja - zaradi združevanja različnih vsebin ocenilo kot neustavnega. Ob tem pa bi državnemu zboru naložilo, da interventni zakon razbije na dva zakona: v enem bi bili členi, o katerih bi bil referendum mogoč, v drugem pa določbe, o katerih referendumsko odločanje po ustavi ni dopustno. A se naši sogovorniki sprašujejo, ali bi bila parlamentarna večina pripravljena izpeljati nov postopek.

Nekateri pa izpostavljajo še četrto možnost. Ta je, da bi ustavno sodišče samo določilo, o katerih členih interventnega zakona bodo volilci odločali na referendumu in o katerih ne. Do takšne rešitve je sicer več pravnikov zadržanih. Izpostavljajo, da bi si ustavno sodišče prilastilo vlogo zakonodajalca, kar da bi bil (pre)hud poseg.

Prav tako si ne predstavljajo, kako bi ustavno sodišče takšno razdelitev izpeljalo, saj je zakon "neka celota" in se členi povezujejo. Naslednji pomislek, ki ga izpostavljajo tudi v sindikatih, pa je, kako bi državljanom pojasnili, o katerih členih na referendumu odločajo in o katerih ne. "Kakšno vprašanje pa bomo zastavili ljudem? V primeru odločanja le o določenih delih zakona, referenduma ni mogoče izpeljati," poudarjajo sindikalisti.

Ustavno sodišče v nezavidljivem položaju

Ob mnogih možnih scenarijih, ki jih navajajo naši sogovorniki iz vrst pravnih strokovnjakov, pa je njihova ocena enotna: ustavno sodišče se je ob presojanju dopustnosti referenduma o interventnem zakonu znašlo v nezavidljivem položaju.

Dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar je sicer za portal Info360 izpostavil, da bi ustavno sodišče moralo razrešiti vprašanje, ali je sistemska neustreznost interventnega zakona tudi v nasprotju z ustavo.

"Vsekakor bi moralo ugotoviti, da je v tem primeru prišlo do zlorabe zakonskega urejanja. Toda težava je v tem, da po veljavnih pravilih že sprejetega zakona v državnem zboru ni mogoče niti razveljaviti niti ga razčlenjevati na dva ali več delov. Če pa bi slednje zaradi neustavne situacije storilo ustavno sodišče, bi seveda s tem močno poseglo v izključno pristojnost zakonodajalca, čeprav je vsaj preliminarna ugotovitev o neustavnosti interventnega zakona verjetno mogoča," je poudaril Cerar.

Ob tem je dodal, da nastali gordijski vozel lahko preseka le ustavno sodišče, ki pa bo moralo zelo pazljivo pretehtati svojo odločitev: da na eni strani ne poseže nedopustno v ustavno pristojnost zakonodajalca ter da na drugi strani zavaruje ustavno pravico državljanov do referenduma.

"Pravzaprav imamo ustavno sodišče zato, da zna streti takšne trde orehe in iz prepira nasprotnikov in pristašev interventnega zakona izoblikovati pravila, uporabna za podobno zapletene prihodnje spore. Pravila, ki ne bodo podcenjevala pravice volilcev do zakonodajnega referenduma," pa je v prispevku, objavljenem v Dnevnikovem Objektivu, zapisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.